KOLESARSKI IZLET

Nedelja, lepo jutro. Napovedane popoldanske plohe, saj kdaj pa niso J Se odločim, da grem na kolo. Kot vedno (in to naredijo vsi brez izjeme, da ne bo pomote) tudi jaz vprašam doma, če imam čas it. Prvo vprašanje. Kdaj pa prideš? Ja pa saj še šel nisem. Ker nekaj pač moraš rečt, sem rekel cca, 2h. Pa sploh še vedel nisem, kam grem. No približno, kje bom pa sklenil krog, se mi pa sanjalo ni. Sem si rekel, 50km, pa nekaj malega višincev bom pa že zmogel v 2 urah.

Pustimo ob strani, da je bil to moj tretji letošnji kolesarski izlet, ne da bi imel zadaj zapet otroški sedež in v njem 16kg »drobižka«. Pred tem pa dve relativno ravninski, ena 35km in druga 45km. Skratka nič od nič.

Pa se le odpravim, po zajtrku in kavi. Zunaj že prijetnih 27stopinj, ura pol desetih. Jaz s skoraj 4 litri vode. Nekaj po bidonih, pa ker imam nov AMPLIFI kolesarski nahrbtnik, sem seveda vzel tudi njega, v njem pa DEUTER meh za vodo, telefon in ena energijska ploščica. Kasneje se je izkazalo, da je bila že plesnova. Vse kar sem imel s sabo je bil telefon in naložena aplikacija MBILLS. Samo kaj, ko ni bilo nobene PETROL bencinske črpalke, da bi si kaj kupil. EUR pa seveda nobenega s seboj. Pa saj, v nedeljo po 12h so hvala bogu vse trgovine zaprte. Vsaj v teh manjših vaseh.

Štartal v Domžalah, Kamnik, Tuhinjska dolina, mimo Term Snovik, pa prelaz Kozjak kjer je bila ena 10min pavza. Svoje čase, sem ta krog večkrat naredil, ampak priznam, sem malo pozabil tele klance. Saj niso nekaj blazno strmi, samo se mi je zdelo, da se je začelo v Domžalah, pa vse do Kozjaka. Ja, saj vem, kilometrina mi manjka. Vseeno sem pa pridobil malo na morali, ko sem prehitel dva na električnih kolesih. To mi je res koristilo.

Nato pa od Kozjaka do Motnika, najlažji del poti, pa najhitrejši J Če verjamem v podatke ure GARMIN INSTICT, naj bi dosegel hitrost 75km/h. V Motniku sem našel pot, ki je šla čez hrib čez proti Trojanam. Sem pa porabil vsa prestavna razmerja J. Končno mi uspe pridet na vrh. Še dobro, da imamo telefone in google maps, da sem vmes večkrat preveril smer levo ali desno. Če ne bi se še danes lovil po tistih hribih.

Se priklopim na staro štajersko cesto, tam malo pred rondojem, ko je izvoz iz AC Trojane. Dohitim enega popotnika, obloženega s potovalnimi torbami in 4 ali 5 plastenkami vode. Sva hotela par besed, pa se nisva mogla sporazumet.

In sem šel dalje. Do vrha Trojan kjer sem si zažel malo malice. Krofa si tako ali tako nisem imel iz česa za kupit. Pa sem odprl še tisto energijsko ploščico. Zagrizem, nekaj čuden okus. Gledam, in vsa plesnova. Pljuvam ven vse kar sem imel v ustih, porabim še dva decilitra vode, da sem si popravil okus in žalostno iščem po nahrbtniku po kakršnikoli zalogo energije. Nič, je bilo treba kar lastno energijo kurit. Saj ne da je nimam dovolj J samo vseeno malo power energy nebi škodilo. Še dobro, da je šlo od Trojan proti Domžalam samo navzdol. Z nekaj čelnega vetra L No, tja do Lukovice je šlo, tam pa me je začelo zmanjkovati, 60km je bilo mimo. Ravno ko že razmišljam, da bi si pretegnil noge, pride mimo en na specialki. Pa si mislim, sedaj ali nikoli. In se mu »prilimam« na zadnje kolo. Nikoli mi ne bo jasno, zakaj tega ne marajo. No, tudi ta si ni želel moje družbe. Vsaj trikrat je poskusil. Jaz pa se nisem pustil, ker sem vedel, da če mi uide, bom prepuščen spet sam sebi in se boril z vetrom. In tako sem se prišlepal do Vira, kjer je on zavil proti Kamniku, jaz pa proti Domžalam, seveda se mu zahvalim.

Skupaj sem pridelal 75km, dobrih 23km/h povprečno hitrost, 632m višincev. Najboljši del vsega je pa me je čakal doma. Pridem domov, prekurjen od vse toplote, bojda je bila temperatura nekaj čez 31stopinj, energije ni bilo nič. Pa me moj starejši otrok vpraša, če bom sedaj še njega peljal en krog. Me je že zjutraj, da bi šel z mano, pa seveda sem mu rekel, da bova šla potem, ko se vrnem. In obljuba dela dolg. Se malo ohladim, tuš, preoblečem, ponovno zmontiram otroški sedež in sva šla en krog, še 10km do trgovine po sladoled in nazaj. Predvsem rit je bila »hvaležna« tem zadnjim 10 kilometrom.

No, preživel sem, nekih fizičnih posledic ni. Bo pa potrebno večkrat ponovit in ne samo enkrat na dva meseca J.

Sem pa ugotovil, da je kolo staro že več kot 15 let, pa še vedno odlično vodljivo, bi pa ga lahko malo bolje namazal, saj mi je celo pot jamrala veriga. In moji kolesarski čevlji SIDI, če se ne motim, so tudi že polnoletni. Ne vem točno kdaj sem jih kupil, ampak bili so še naši stari dobri tolarji in zanje sem jih odštel 20.000 SIT. Koliko stanejo danes ne vem, ampak takrat so se mi zdeli strašansko dragi, sploh za dijaka, ki je imel dohodka, kolikor si ga je ustvaril v poletnih mesecih s študentskim delom.

#amplifithis #m2ocompressionsocks #garmininstinct #deuter #sidibikeshoes #olympiabike

#ti_SI_VIRUS

Dodaj odgovor

%d bloggers like this: