Zapis o pretečenih kilometrih vrhunskega amaterja

Spodaj objavljamo zapis Aleša Žontarja, ki sam zase pravi, da je vrhunski amater, kar roko na srce, je celo malo skromno glede na vse njegove dosežke. Mogoče je malo dolg zapis, pa vseeno, vam priporočamo branje do konca.
 

Tipično slovensko pretiravanje!

 
Dragi (športni) prijatelji. Razlogov za nastanek tega zapisa je bilo več, recimo temu, da se je sedaj nekako vse poklopilo, da sem se končno spravil izliti svoje misli.

ales-zontar-vrhunski-amater

Že konec decembra je FB in instagram poplavila množica objav s Strave o opravljenih kilometrih teka ter kolesarjenja(seveda še ostalih športov) in premaganih višinskih metrih v letu 2019. Številke so bile več kot impozantne
 
Sam sebe štejem v kategorijo vrhunskega amaterja, vendar sem opazil da sem po podatkih nekaterih iz Strave daleč zadaj. Potem se človek vpraša o smotrnosti posameznikovega športnega udejstvovanja. Je vlaganje časa, energije ter žrtvovanje in odrekanje človeka vredno doprinosa, katerega na koncu doseže s svojimi rezultati. Je to zgolj zato da fila svoj EGO, bežanje pred problemi…
Sam zase vem, da to kar počnem ni več zdravo ukvarjanje s športom. Recimo da imam svoje razloge, kateri mi zaenkrat še odtehtajo vse zgoraj našteto. Nastopi na evropskih in svetovnih prvenstvih v gorskem teku ter svetovna vojaška prvenstva v maratonu, svetovne vojaške igre, so vsekakor odlična motivacija za vse težke treninge. Seveda je ob tem potrebno omeniti zaposlitev v Slovenska vojska/Slovenian Armed Forces, zaradi katere je včasih vse lažje, spet drugič marsikdaj težje. Ne, nisem zaposlen kot profesionalni športnik znotraj zgoraj omenjene institucije.
Prvi razlog: Prejšnji teden sem imel 2 straži. Enkrat 3 dni, prost dan vmes, potem še 4 dni. V tem času sem imel 4 nočne, vendar sem vseeno odtekel 120km/teden. Seveda tudi na račun spanca. Davek? Padec imunskega sistema, zaradi katerega je človek bolj dovzeten za vse viroze/gripe itd… ter posledično 4dni vročine, lahko da je bila tudi gripa 3 dni sem večinoma odležal.
 
Tu je tudi drugi razlog za to moje “brihtuliranje”. Ljudje se ob službi v prostem času rekreirajo z razlogom, da uživajo, so eno z naravo, odklopijo po napornem dnevu v službi, se napolnijo z energijo itd… Pa se res? Ali so/smo postali sužnji pametnih ur, programov za analize itd…
Slovenci smo v samem svetovnem vrhu v povprečnem času zaključenega maratona.
Tretji razlog. Članek #mihamazzini ter objava Matej Markovič povezana na ta članek. Strinjam se z obema. Dejstvo je, da si bom tudi sam počasi moral priznati, da se telo ne regenerira več tako kot pri dvajsetih letih, da bo počasi potrebno spustiti intenziteto treningov, tekem ter gledati na to, da bom sposoben športati tudi pri 50, 60 ter 70ih letih mojega življenja. Kaj mi bodo vse plakete ter pokali, če bom imel pri 50ih tako poškodovano telo, da se ne bom več zmožen rekreirati???
Četrti razlog. Zasvojitev s tekom, pretiravanje, poškodba, žalost/frustracije zaradi nezmožnosti treniranja, okrevanje ter ponovitev cikla. Vsi vemo, da od začetka ukvarjanja s tekom izjemno hitro napredujemo/te. Ob malo bolj pravilni prehrani ter začetnim vztrajanjem, kilogrami hitro kopnijo, samozavest se izboljšuje, tečemo lahko vedno dlje in hitreje. Skoraj vsak od nas pozna kakšnega posameznika, katerega tek popolnoma zasvoji. Začne izboljševati svoje čase najprej na najbližji hrib, potem na kako zimsko ligo itd… Ne glede na to, da mu prijatelji svetujemo, da preveč trenira, se na naše dobronamerne nasvete požvižga, trenira dalje na “polno”. Ne rečem, ima vse razloge za neupoštevanje naših mnenj. Krivulja napredka in uspehov so njemu v prid. Vendar se telo ni sposobno prilagoditi takim obremenitvam v tako kratkem času, zato velikokrat nastopi poškodba(ali stagnacija oz. nazadovanje v rezultatih – izgorelost). Potem je ta isti posameznik jezen, žalosten oz verjetno še kaj, saj mu je vendar tako lepo šlo. Takoj ko okreva do te mere, da lahko nadaljuje, ponovno pretirava. In smo v začaranem krogu
 
Peti razlog. Raznorazni influencerji ter samooklicani fitness/crossfit/tekaški/blabla… trenerji ter raznorazni maserji….
Dejstvo je, da je na socialnih omrežjih v porastu trend influencerjev. Vse lepo in prav, če so to ljudje, ki dajejo s svojim načinom življenja, športnimi udejstvovanji zgled širši ciljni populaciji. Na žalost je med njimi veliko takih, kateri imajo pač preveč časa, se slikajo, snemajo ter pišejo po možnosti še butaste bloge. In ker smo ljudje pač ovce sledi gromozansko odobravanje zgoraj naštetega Slovenija je za influencerje za moje mnenje pač premajhna – no razen če si Damjan M…ko
 
Licenco raznoraznega inštruktorja ima v naši prelepi deželi res že skorajda vsak. Skupinske vadbe so zadnje čase in. Ne vem za vas, vendar jaz ne bi šel na vadbo k nekomu, kateri je po “šnelkursu” pred kratkim dobil papir za vodenje vadbe. V prid k mojem razmišljanju je tudi pogovor s kolegico fizioterapevtko, katera že več kot tri desetletja opravlja svoj posel. Potrdi, da v zadnjem času iz takih vadb v zdravstveno institucijo pride vedno več poškodovanih zaradi nepravilnih obremenitev telesa, izvajanj vaj, pretežkih bremen… Z maserji je podoben problem. Neprimerna masaža, na že v osnovni zakrčeno mišico, lahko naredi več škode kot koristi.
Šesti razlog.
Včeraj sem zasledil, da je nekdo pretekel krepko čez 600km v januarju Dejstvo je, da se tudi amaterski kolesarji po številu kilometrov približujejo profesionalnim kolesarjem. Vendar je med njimi ogromna razlika. Profesionalni tekač/kolesar ima za sabo strokovno ekipo. Nutricionista, trenerja, maserja, serviserja, po možnosti še psihologa itd. Imajo čas za regeneracijo, uživajo pravilno hrano ter prehranske dodatke ob pravem času ter v pravih količinah, imajo redne masaže. Ne hodijo v službo, njihova služba je Šport. Ne smemo ter ne moremo se primerjati z njimi. Imajo drugačne pogoje ter drugačna življenja.
 
EPILOG: Načelo strpnosti ter sorazmernosti.
Amaterji naj se zavedajo, da jim pretiravanje s športom ne koristi v nobenem primeru, temveč kvečjemu škodi. Cilj vsakega rekreativca bi moral biti, da bo lahko užival v športu v pozni jeseni svojega življenja. Vsak posameznik bi se moral vprašati, ali je INPUT = OUTPUT- u.
 
AVTOR: Aleš Žontar, vrhunski amater FB: ales.zontar IG Ales.Zontar
 
 
#SalmingSlovenia #TopAtlet #AGPPRO #DonatMg #PetraTavčarTerapevtskemasaže #ITAKŠport #Postanivojak #HIGH5SportsNutrition #LA.Gym #LEKISlovenia #Promixx – Adria
#ti_SI_VIRUS

Dodaj odgovor